Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Žlahtni kadri iz ZDA, 8. avgust 2025
Do sedaj je vsak študent in celo dijak sanjal o tem, da izpopolni svoje znanje z študijem v ZDA. Nemalo mladih zanesenjakov, entuziastov je odpotovalo čez Atlantik. Nekateri so se vračali domov z diplomami največkrat nepoznanih institucij. V samostojni Sloveniji so uživali izjemno zaupanje, prepuščeno jim je bilo projektirati denacionalizacijo, privatizacijo, borzo, diplomacijo, vodili so Banko Slovenije in največje poslovne banke, na njihovo prizadevanje bi se skoraj privatizirali javni zavodi zlasti zdravstvo in raziskovalno delo. Učinki njihovih strokovnih rešitev so danes poznani vsem državljanom Slovenije, mnogi smo jih občutili neposredno, ker smo imeli le diplome naših fakultet in bili politično vprašljivi. Vsak minister in njegova stranka se je kitila s kadri usposobljenimi v ZDA.
Gre mi istočasno na smeh in na jok ko berem, kako v ZDA gledajo na študente in raziskovalce. Ovirajo jim prihod v državo, zmanjšujejo sredstva za raziskave, znebiti se nameravajo večine, ki rodom niso iz ZDA, na vse mogoče načine dopovedujejo sami sebi in svetu, da njihovih raziskav ne potrebujejo. Vprašujem se zakaj ne? So nekakovostne, poslovno nezanimive, jih je preveč? Niso aplikativne ali pa preveč enostranske. Kakor koli na spletu in v dnevnih medijih se širi ponudba raziskovalcev iz ZDA. Na Univerzi v Marseilllu so začeli ponujati znanstveni azil in iz ZDA se je prijavilo kar 300 raziskovalcev iz skoraj vseh univerz v ZDA. Baje, da je za odhajajoče iz ZDA najprivlačnejša EU, ki je že oblikovala v ta namen 500 milijonski EUR sklad, članice EU pripravljajo dodatne finančne stimulacije za svoje univerze in raziskovalne institucije ker ugotavljajo, da je sedaj edinstvena prilika za popolnitev raziskovalnih timov, potrebnih za sodelovanje na razpisih in za evaluacijo dosežkov raziskav v produkcijski proces za trg. Moja nekdanja fakulteta je že pridobila predavatelje iz ZDA za mednarodni študijski program, ki ga nenehno širi zaradi velikega števila vpisov.
Naša država kakšnih posebnih stimulacij za pridobivanje raziskovalcev iz ZDA ne predvideva kljub temu, da je interes za raziskovanje v Sloveniji v porastu posebno v ZDA. Od slovenski univerz je največ zanimanja nakaza Univerza v Ljubljani, ki meni, da bi tudi Slovenija morala zagotoviti dodatna sredstva univerzi, da bi ta popolnila deficitarna mesta raziskovalcev po razpisih. Je pa Slovenija zmanjšala davčno obveznost mladim raziskovalcem in je to lahko tudi nek stimulans za prihajajoče iz ZDA.
Prevladuje pa v tem času prepričanje, da bo najboljše in največ raziskovalcev iz ZDA pokasirala Kitajska, ki jim nudi dosti višje plače in druge življenjske pogoje, pa seveda večje in strokovno zahtevnejše raziskovalne projekte. Univerze na Kitajskem razpolagajo z neprimerno več sredstvi kot jih ponuja EU ali njene članice.
Kakor koli, dejstvo je, da se bo slovenska in evropska raziskovalna skupnost izpopolnila z odhajajočimi raziskovalci iz ZDA. Univerze in njihove institucije bodo pridobile usposobljene raziskovalce in se tako množičneje vključevale v razpise EU, članic EU in gospodarskih družb. Prihajajoči so iz vseh univerzitetnih sredin ZDA kar daje možnost izbora po interesu slovenskih raziskav pa tudi po kakovost in inovativnosti v projektih. Danes, ko gospodarske družbe že gradijo nove tovarne v državah z usposobljenimi kadri, je priliv raziskovalcev iz ZDA zagotovo spodbuden za gospodarstvo Slovenije in v EU. Lahko upamo, da se bodo naše raziskave iz elektrotehnike, gradbeništva in strojništva širile na vsa druga raziskovalna področja.
Se vam tudi dozdeva, da je vsaka stvar za nekaj dobra?
Gradijo mostove, 7. avgust 2025
Če samo pomislim, kako se obnašajo trenutni voditelji držav v svetu, ki jih vsak dan gledamo in poslušamo, se zdi, da so narodi na svetu samo še zato, da se prepirajo, onemogočajo ali kako drugače škodujejo. Razveseli me zato vsaka vest o medsebojni pomoči, sodelovanju na skupnih projektih, razmisleki o naši informacijski kulturi in podobni poskusih, da se med seboj zbližujemo, pogovarjamo in kaj pametnega dogovorimo kar prinaša nekaj dobrega za večino.
Spominjam se notice o slovanstvu, združenju, ki ima sedež nekje na Balkanu. Prizadeva si za ohranjanje sloge in sodelovanja slovanskih narodov, toda kako naj to udejanja danes, ko vsi obsojamo največji slovanski narod Ruse. Zapackali so Slovane z napadom na druge Slovane – Ukrajince, tudi nepremagljivo združenje slovanstva jih obsoja, vendar ve in čim preje tudi pričakuje, da bo vojne konec, oba slovanska naroda bosta potrebovala veliko pomoči in dobre volje, da se zgradijo novi mostovi na vseh področjih življenja in dela in kultura bo zanesljivo orala ledino v tem procesu. Združenje Slovanov se na to pripravlja in upajmo, da omenjeni ljubiteljski kulturniki niso osamljeni.
Nedavno nazaj smo lahko nekaj podobnega slišali od umetnika pianista Maksim Mrvice, svetovno znanega pianista crossover glasbe, to je glasba, ki povezuje različne žanre klasične glasbe + popa, rocka + opera, jazza + hip-hopa. Nastope Maksima spremljajo milijoni poslušalcev od londonskega Hammersmith Apoola, newyorškega gledališča United Palace Theatre , do kulturne operne hiše v Sydneyu in Velike dvorane ljudstva v Pekingu. Tudi v Ljubljano bo prišel novembra letos, počastil nas bo z Čajkovskim, Chopinom in s Prokofjivem v srečevanju z ABBA in Queen, s priredbami Piratov iz Karibov, Igro prestolov, … Umetnik, ki je imel samo na Kitajskem že 40 koncertov pravi, da so umetnosti odprta vrata pri vseh narodih, katerih voditelji si skačejo v lase, organizirajo vojne in lakoto uporabljajo kot orožje.
Lahko bi še pa še naštevala primere graditeljev mostov med narodi, kulturami, sprtimi ali tistimi v vojni. Tako kot kulturniki, gradijo mostove športniki, gospodarstveniki in managerji, znanstveniki in mnogi, ki delujejo v organizacijah civilne družbe. Kaj nam to pripoveduje in na kaj nas opozarja vsak trenutek? Zagotovo v prvi vrsti na to, da drug drugega potrebujemo in da smo zato drug od drugega odvisni. Opozarja nas na naše grehe, predvsem na našo nesposobnost presoje ljudi, ki jim podelimo mandat za vodenje kot tudi našo nepripravljenost, da delo izvoljenega nadziramo ali ga odpokličemo, če deluje drugače, kot hoče večina. Opozarja pa nas tudi, da so naše naložbe v izobraževanje, vzgojo in kulturo preskromne, ne prilagojene današnjim razmeram in zato ne preprečujejo konfliktov. Premalo je graditeljev mostov, institucij izobraževanja in prijateljskega prepričevanja in, kot izgleda, to stanje sedaj poslabšuje tudi razvoj informacijske tehnologije.
Krivdo za umorjene v sodobnih vojnah ne moremo prenašati samo na voditelje narodov in držav, svoj del zanje moramo sprejeti kot volivci vsi državljani, kot znanstveniki in podjetniki vsi, ki s svojim delom omogočamo vojno industrijo. Ta klopčič odgovornosti se bo začel odvijati s socialno politiko univerzalnega temeljnega dohodka vsakega človeka, ki bo zmanjševal revščino in boj za preživetje, s tem pa tudi umirjal pogoltnost in pohlep po nenehnem povečevanju dobičkov in lastnine v škodo zelenega prehoda. Bolj kot doslej podpirajmo prizadevanja o sožitju z naravo in o pravičnejši delitvi novo ustvarjene vrednosti!
Se čutite sokrive za umorjene v sodobnih vojnah?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
