Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Upor, 26. aprila 2024
Po mnenju umetne inteligence je upor skupek dejanj, s katerimi ljudje izražajo svoje nezadovoljstvo ali nasprotovanje določenemu stanju, politiki, praksi ali oblasti, ki se manifestira s protesti, stavkami, demonstracijami, nepokorščino, političnimi kampanjami, civilno neposlušnostjo in celo z oboroženim bojem. Upor običajno organizirajo politične stranke, sindikati, nevladne organizacije ali druge oblike združevanja. Razlogi za množičen upor narodov so običajno nepravičnost, pomanjkanje možnosti, represija, ekonomske težave, socialne neenakosti, pacifizem, moralna načela, humanitarne posledice, politika in strategija, osebne izkušnje ali moralni aktivizem Odpor proti vojnam je posledica moralnih, etičnih, humanitarnih in političnih prepričanj ter izraz želje po mirnem in pravičnem svetu.
Slovenski narod se je leta 1941 znašel v vojaški represiji fašistov ne da bi bil česar koli kriv in vsak prebivalec se je moral sam opredeliti ali se bo takemu stanju uprl ali pa bo z njim sodeloval. Neznosno je bilo to stanje za vse, velika večina je odšla v ilegalo in gozdove, nekaj špekulantov je ustvarilo paravojaške organizacije, verniki pa so marsikdaj poslušali svoje voditelje. Tu nimam prostora, da bi opisovala strahotne posledice, odpor do takega stanja je rodil upravičen upor večine, ki je morala sprejeti vse oblike boja za obstoj v vojnih razmerah. To so dejstva, ki jim danes oponirajo predvsem potomci neudeležencev v uporu in maščevalnost tistih, ki so bili na napačni strani ali pa se jim je v vojnih razmerah zgodila vojna krivica.
Jutri bo Dan upora slovenskega naroda in danes zvečer bo državna proslava. Moja misel je pri tistih, ki se je ne bodo udeležili iz kakršnega koli razloga. Partizani so pomrli, mi njihovi potomci smo se ukvarjali z materialnimi povojnimi težavami in zanemarili njihove ideje, želje, cilje, vizije… spomnim se skladatelja Radovana Gobca, kako ga je prizadelo obdobje v katerem so se tudi javno, brez sramu ali moralnih pomislekov začeli sistematično častiti simboli posameznikov, ki se uporu niso pridružili. Dobili smo zakonodajo, pisano na čelo posameznikom, zakonodajo, ki jo še vedno ne moremo prilagoditi napredku, tehnologiji in mišljenju sodobnega sveta. Danes smo na to že navajeni in nimamo volje do upora proti akcijam in strahovom, ki jih celo nekatere današnje politične stranke samovoljno promovirajo ali načrtno pripravljajo. Pomislite samo na javne pozive k osebni oborožitvi vsakega državljana, na odkrito blokiranje dela Državnega zbora, na neznane vire financiranja promocije proti zakonito izvoljenim organom oblasti in še mnogo drugega. Koliko na to vplivajo nove tehnologije informiranja ali novinarska srenja ni znano, po kakšnih pravilih in standardih ta deluje pa tudi ne. Prišlo je v navado, da se vse obeša na ramena premiera, ki ga iz ene strani obremenjujejo nedelujoči organi upravljanja države, na drugi strani pa oblastneži brez pooblastil volivcev, ki dajo jasno vedeti, da se bodo na premierski stol povzpeli za vsako ceno, z milo ali silo.
Dragi moji, smo v Varnostnem svetu in soupravljamo svet, smo v Evropski uniji torej soupravljamo Evropo, baje nas ocenjuje Švica za drugo Švico, nimamo pa volje, da bi iz upravljanja države odstrani enega samega človeka, kar dokazuje, da demokracije pri nas ni. Utihnila je celo Spomenka. Prav za prav je upornost značilnost mladih, tistih, ki se šolajo po novih programih in bodo v gospodarstvu povečevali produktivnost ter naložbe, zmogli bodo tudi upravljati NEK-2 in srčno upamo, da bodo pripomogli k razvoju dovolj uporniškega duha v državi, da bo ta ljudem zagotovil mir.
Kaj pa vi menite o uporu?
Rastoča knjiga nas združuje, 25. april 2024
Tam nekje v začetku devetdesetih let preteklega stoletja me je očarala ideja, ki jo je moj kolega in njen iniciator Janez naslovil Rastoča knjiga. Pomagala sem mu, da se je ideja uveljavljala v lokalnem in v državnem okolju. Poskrbela sem za registracijo društva, kaj kdaj napisala, sodelovala v organih društva, obiskovala prireditve in podajala nešteto predlogov, kako bi okrepili gibanje Rastoča knjiga. Moja bolj tehnična pomoč, je morda kaj pomagala ali pa tudi ne, dejstvo je, da sem še vedno povabljena na slovesnosti, ko se odpirajo nove Rastoče knjige ali obstoječe razširjajo in dopolnjujejo. Zanimivo je, da idejo Rastoče knjige širijo predvsem šole ter lokalne skupnosti Štajerske, Prekmurske, Dolenjske in Bele krajine ter Ljubljana, ki ima le v Severnem parku spomenik Deklica z Rastočo knjigo in predstavitev Rastoča knjiga sveta. Janez je pridobil k sodelovanju Državni svet, SAZU, NUK, Agencijo za knjigo, Sklad RS za kulturno dejavnost in Mestno občino Ljubljana. Predsednik republike je Janezu podelil ustrezno priznanje za projekt Rastoče knjige. Pred nedavnim je delovalo 84 Rastočih knjig
Osnovna šola Drska je pred desetimi leti ustanovila svojo Rastočo knjigo z namenom, da raziskuje svoje šolsko okolje in se povezuje z institucijami, ki jih šola potrebuje. Vsako leto se njihova Rastoča knjiga obogati z nekim novim spoznanje, ki ga simbolizirajo z določeno črko v abecedi. Letos so izbrali črko S in pripadajoče geslo »Čas je za sodelovanje«. Učenci novinarji so v posebni publikaciji opisali obiske posameznih razredov v institucijah, ki jih pri potrebujejo pri svojem učenju in pri pridobivanju splošnih znanj. Drugi razred je obiskal Knjižnico Mirana Jarca in se tam srečal z ilustratorko Bartolj. Nek drug razred je obiskal Razvojno izobraževalni center in spoznal potek dialoških srečanj. Starejši letniki učencev so si ogledali Olimpijski center. V Dolenjskem muzeju so učenci ustvarjali kopije arheoloških najdb, v Domu starejših občanov so priredili koncert in stanovalce razveseljevali z voščilnicami ter manjšimi darili. Ne enkrat so se pridružili Pohodniškemu društvu in se povzpeli na Kum ter nekatere pohodniške postojanke na Dolenjskem, v Beli krajini in drugje. V Mojstrski delavnici Valvasor so spoznavali ročno izdelavo papirja, v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela spoznali Dnevni center za otroke. Pri Društvu upokojencev so izdelovali rože iz krep papirja. Nauke vzgoje za humanost so pridobivali na Rdečem križu, v Varstveno delovnem centru so se družili z invalidi in v Vrtcu Pedenjped so spodbujali sodelovanje med vrtcem in šolo. Poklice v zdravstvu so spoznavali v Zdravstvenem domu, zdravilna zelišča v Zeliščni kmetiji Kočevar in koristnost čebel v Zavodu Čebela. Ustvarili so nove prijateljske vezi z OŠ Koseze in spoznali službe pomoči. Tudi zaplesali so pod vodstvom Majde Nemanič in imeli skupne glasbene vaje svojega benda z glasbenikom Markom Pezdircem.
Bogato, vsestransko sodelovanje učencev OŠ Drska z dejavnostmi v šolskem okolju je zagotovo pomemben del osnovno šolskega splošnega izobraževanja. Zdaj je potek splošnega izobraževanja vpisan tudi v njihovi Rastoči knjigi kot napotilo bodočim učencem in to je osnovni namen obstoja Rastočih knjig po naših šolah. Sodelovanje med procesom izobraževanjem in praktičnim življenjem spodbuja zanimanje za poklice in usmerja mlade v raziskovalno delo. Povezuje generacije, ki Rastočo knjigo pišejo, povezanost teh pa je najustreznejša oblika spodbujanja interesa mladih, da sodelujejo pri odločanju o prihodnosti okolja v katerem živijo pa tudi stimulans, da svoje zamisli prenašajo pokrajinam in državi. Mlad človek se pač mora nekje konkretno poučiti, kako naj vstopi v soodločanje in na kakšen način naj podaja zamisli, zanimive za večino. Naj vam Rastoča knjiga odpira vpogled v širni svet!
Poznate Rastočo knjigo OŠ vašega osnovnošolca ali dijaka?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
