Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
                  Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference. 
                
                  Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti. 
                  Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič  ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
                    predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij. 
                    Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982,  je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005  in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
                
 
 
                 
            Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
 
                        Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
 
                        Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
 
                        Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
 
                        Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
 Vrh gospodarstva Slovenije, 22. oktober 2025 
Prireditev gospodarske zbornice Slovenije se je odvijala istočasno z MED9, udeležila se ga je pa tudi predsednica države, ki je na prireditvi podelila Zlati red za zasluge Jožetu Colariču za izjemne dosežke pri razvoju slovenskega gospodarstva  in farmacevtske panoge , družbeno odgovornost ter mednarodno prepoznavnost Slovenije. Uživala sem, ko sem to slišala na TV in prebrala v Delu, uživala zato, ker se podjetje, ki ga nagrajenec vodi oblastveno ne postavlja pred državo, od nje ne terja nemogoče, ravna družbeno odgovorno in ustvarja novo, dodano vrednost. Uživala tudi zato, ker je podelitev potekala pred forumom Gospodarske zbornice, ki je prav tu razglasila, da bo bodoči razvoj po programu »Made in Slovenia 35« zajemal le osem strateško pomembnih gospodarskih področji, med njimi tudi farmacijo.
Pričakujejo, da bo izvedba programa »Made in Sloveniaa 35« v desetih letih slovenski BDP povečal za polovico in ustvaril 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Da bi dosegli razvojni preboj mora država sprejeti 88 ukrepov, mi ljudstvo pa moramo obuditi vrednote sodelovanje, svobodo, odgovornost, delo, podjetništvo, znanje, zaupanje, pogum in vztrajnost. Torej smo vsi odgovorni za povečanje BDP in za nova delovna mesta.
Država mora znižati davke, urediti cene energije in zagotoviti podporo za zeleno preobrazbo, dostop do financiranja, internacionalizacijo, učinkovitejšo državo, ustvariti sisteme znanosti in inovacij, zagotoviti digitalno varnost, zagotoviti kompetentne kadre in krepiti zagonska podjetja ter inovativne tehnologije. Program na spletu nisem našla in ga zato ne komentiram. Tudi odziva države na zahteve do nje še ni, domnevam pa, da jih bo država vključevala v svoje proračune, ker na Vrhu prisoten finančni minister ni izrazil nasprotujočega mnenja.
Drugo za nas bolj pomembno dejanje pa so naloge in rešitve, ki jih program zbornice pričakuje od nas krajanov, občanov, državljanov, volivcev. Kot volivka menim, da od nas volivcev gospodarske družbe pričakujejo, da ne bomo volili tistih političnih strank in tistih politikov, ki nenehno ovirajo delo legitimno izvoljenih za vodenje države in s tem preprečujejo sodelovanje pri realizaciji programa. Če je samo tako možno zagotoviti sodelovanje, zaupanje, pogum in vztrajnost, potem se mora razviti sistem nadzora in ugotavljanja dejanskega stanja ter sistem ukrepanja in seveda za vse to oblikovati zakonske akte. Kako bomo volivci zagotavljali svobodo gospodarskih družbam je popolna neznanka še posebno v tem času, ko se otepamo Nata in svoj koncept varnosti šele oblikujemo. Tu bi se moral odpreti dialog med gospodarskimi družbami in volivci, ker je večina volivcev za mir, brez orožja, gospodarske družbe pa že organizirajo orožarski grozd in stopajo v vojaško industrijo. Vprašljivo je torej kakšno svobodo pričakuje Program »Made in Slovenia 2035«. Če svobodo potrebuje za delovanje dobavnih verig mi volivci nimamo kaj dosti pri njej opraviti. Odgovornost, podjetništvo in delo za načrtovan uspeh gospodarskih družb je pretežno strokovno, poklicno delo. Če se znižajo davki in povečajo materialne spodbude je vprašljivo koliko manevrskega prostor ostane izobraževanju in kot naloga volivcev, da vplivajo na širitev obsega izobraževanja na račun zmanjševanja na primer arhitekturnih projektov, ki jih v gospodarske namene obnavlja ministrstvo za kulturo.
Načeloma domnevam, da je dobro za družbo in državo, da gospodarske družbe poudarjajo, celo pogojujejo, udejanjanje programa s pomočjo volivcev oziroma vseh državljanov in državljank, je pa seveda za izvajanje te pomoči potrebno razvijati sistem družbene odgovornosti tako gospodarskih družb kot volivcev in volivk. Omenja se večkrat etične standarde, 0-toleranca določenih slabosti, preverjanje bolniških, presežki solidarnih sredstev ter podobni instrumenti. Prav bi bilo, da jim posvečamo več pozornosti predvsem pa, da se vsak od nas zaveda njihovega pomena za uspešno delovanje gospodarskih družb in upravljalcev proračunov tako države kot lokalnih skupnosti in zavedanju primerno ravna.
Naj nam bo uvodoma navedeni nagrajenec in učinki njegovega dela v gospodarski družbi, ki jo vodi vzor pri našem vsakdanjem delu, ravnanju in življenju
Razmišljate kdaj o tu podanih mislih?
 Sredozemlje,  21. oktober 2025 
Čeprav sem o Sredozemlju že pisala, se zdaj na to temo vračam, razumljivo zaradi MED9, ki je potekal v Portorožu. Počutim se kar nekako počaščena, ker se je srečanje Mediterancev dogajalo v Portorožu saj je to kraj za razprave in debate že od kdaj pomnim. Bila sem še dijakinja, ko so nas v Portorožu zbrali, da bi kaj več storili za razvoj kulturnih društev po republiki. Potem smo v to mesto potovali nagrajeni študentje za brigadirska dela in študentska prizadevanja, veliko upanja pa smo tam dobivali v debatah računovodji, na srečanjih diplomantov Ekonomske fakultete, na posvetovanjih o novih zakonih, digitalizaciji, o študijskih dnevih o izboljševanju kakovosti podatkov in še bi lahko naštevala. Skratka, moje mnenje je, da je Portorož dodobra seznanjen z dobrim in slabim v razvoju Slovenije, da je mnogokrat prav tam nastajalo nekaj dobrega, uporabnega ter razvojno naravnanega in ta MED9 se mi zdi, da naravno spada kot nadaljevanje naših večnih ambicij, naredit moderno, mladostno Slovenijo v kateri bomo lepo živeli ali narediti tako tudi Sredozemlje. Godi mi, da je moja država gostiteljic sredozemskih držav, skoraj vse sem prepotovala, v nekaterih sem bila tudi večkrat in vem, da od tu prihajajo spodbude za naše delo, upe in sanje. Ko vidiš Gizo, Petro, Efes, Karagino, Akropolo, skalo Meduze, Gaudia in vse druge veličastne ostaline preteklosti, ko spoznaš starogrško literarno zapuščini, Aristotela, rimsko pravo in latinščino, vse kar danes arheologi odkrivajo, se v človeku razrašča želja, da bi tudi sam dodal vsaj kamenček vsemu temu duhovnemu in materialnemu ustvarjanju.  Gremo na posvet v Portorož, si misliš, in vzniknila bo ideja. To ni fantazija, problemi dejansko so in mi jih moramo reševati, ne pa pometati pod preprogo, zato potrebujemo svoje Delfe.
Verjetno je vse res, kar so vodilni možje pripovedovali v Portorožu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, Sredozemlje se je postaralo, pričakuje najhujše od naravnih sprememb, v njem je bogve koliko nesnage, ob njem so vojne in še mnogo drugih nadlog z vključno problemom izobraževanja. Če ne bi ZDA lomastile po Palestini, bi v Sredozemlje verjetno vlagal arabski svet na primer v razvod tekočega vodika, severno afriške države z redkimi zemljami ali pomorski logistik. To je samo nekaj primerov iz naših javnih medijev, kje vse pa so dane in ustvarjene dobrine Sredozemlja, ki jih ceni in potrebuje svet, je potrebno šele odkrivati, za tako delo pa mora imeti Sredozemlje svoje strokovnjak. Naj ponovim svojo navdušenost nad programom Sredozemska univerza, ki ga je predstavila hrvaška evropska komisarka Šuica. Regije Sredozemlje morajo ustvarjati in oblikovati Sredozemci, vsi drugi Evropejci pa lahko pri tem pomagajo, toda težišče naporov je na izobraženih Sredozemcih. Slej ko prej bodo organizirali odprto regijo, ki bo za svoje interese imela svoj proračun kot to imajo že evropske regije na svojem severnem delu in kar si želimo tudi Slovenci.
Prav za prav pa ne razumem jadikovanja javnih medijev, ker se srečanja v Portorožu ni udeležila italijanska premierka. Domnevam, da ni doumela nastajanja neke nove skupnosti, vprašanje pa tudi je, ali lahko kakovostno oceni priložnosti in slabosti svojega nesodelovanja v tej veliki in raznoliki bodoči skupnosti. Dejstvo je, da je Italija zraven in da so obveze po sprejetem dokumentu zdaj obveznost vseh podpisnih držav.
Kot zgleda bo skupnost morala najprej poskrbeti za energetske potrebe Sredozemlja, kar ne bo mačji kašelj, saj gre za Ciper in Malto. Kako je o naložbi in novo nastali regiji razmišljala gospa  Ursula von der Leyen pa do zdaj še nisem zasledila.
Ste spremljali potek MED9?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
 
                 
             
                .png) 
             
                 
             
                 
             
                 
             
                 
             
                 
             
                 
             
                 
             
                