Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Podjetništvo, 31. marca 2025
Kar osemnajst let sem delala v podjetju. Bila so plodna, donosna in srečna leta, ker se je naše delo nenehno bogatilo z novimi spoznanji, orodji in izkušnjami. Drug od drugega smo se izjemno veliko naučili. Naj omenim samo nekaj bistvenih zadev kot so medsebojna pomoč pri iskanju najustreznejše rešitve, solidarnost v težkih situacijah, spoštljivost do vseh, ki so z nami vstopali v proizvodni proces in tistimi, ki so bili odvisni od naših izdobav, strpnost pri iskanju dolgoročnih rešitev, pravičnost presoje in zlasti poštenost pri sprejemanju posledic. Na delo smo prihajali točno ob dogovorjenih rokih in ostajali dokler je bilo potrebno, na delo smo prihajali tudi urejeni, da ne bi užalili morebitnega obiskovalca in izgubljali njegovo zaupanje. S politiko se podjetniki nismo ukvarjali več kot je bilo koristno za uspeh našega dela. Vedeli smo, kaj naše ustvarjanje pomeni v stroki, pri ljudeh, v okolju in državi zato se naši družbeni odgovornosti nismo izogibali, prav tako ne družbenemu nadzoru. Kakovost poslovanja je bila prva prioriteta, ki ji je sledila želja po odličnost poslovanja. V čast nam je bilo delati dobro in dolgoročno učinkovito in da smo dominirali kot vzor. Podjetju gre danes dobro in večkrat sporoča javnosti, da so za njegov današnji dober položaj pomembni temelji prvih generacij.
Mnogo desetletji sledim trendom razvoja podjetništva v naši domovini, tako regulativi kot delovanju v praksi. Zaznavam slabosti in zastarelost v naši zakonodajni ureditvi podjetništva. Slabosti se nakazujejo predvsem v družbah z omejeno odgovornostjo, pri samostojnih podjetnikih in v mikro podjetjih. V teh oblikah podjetništva je največ podjetniških zlorab, ki jih zaznavajo pisma bralcev, oddaje o podjetništvu, inšpekcije vseh vrst pooblastil, organi pregona, zveza potrošnikov in podobni subjekti. Podjetniki, ki poslujejo preko poštnih predalov ali v naši državi zastopajo tuja podjetja zlasti storitvenih dejavnosti, pa kulturniki, znanstveniki, univerzitetni učitelji in politiki, celo sodniki in tolmači prepisov ki prodajajo svoje storitve, pa kdo jih sploh ne prodaja. Nenehno govorimo o zdravniških storitvah, lahko bi govorili o dvoživkah odvetnikov na primer, ki pripravljajo kot espejevci zakonske osnutke po pogodbah z državno upravo, ali dvoživkah v ustavnem sodišču kjer člani ustavnega sodišča opravljajo posle podjetništva. Na zadnji tarči smo celo spoznali podjetništvo z uvozom tujih delavcev, na glas se že pojavlja podjetništvo za trgovanje z ljudmi in še bi lahko naštevali. Meni vse to kaže na potrebo, da se izdela nepristranska temeljita analiza tega čudnega, da ne rečem kvasi podjetništva in odpravijo anomalije v zakonodaji, ki v ljudeh vzbujajo dvome pristranskosti in krepijo nezaupanje potrošnikov in vseh volivcev. Življenje se ne ustavlja, niti ne čaka, gre naprej in zakonodaja mora biti novelirana pred njim ali vsaj z njim. Res ne razumem, da se zakonodajalec tega ne zaveda ali pa o svojih ugotovitvah ne obvešča javnosti.
Opazujem javno nastopanje teh čudnih podjetnikov. Zgrozim se že ob tem, da stavka ne znajo zaključiti, da si tega, kar želijo povedati ne pripravijo v naprej, da poudarjajo izključno svoj interes in za vsako ceno hočejo uveljavljati svoj prav ne glede na dokaze. Pri tem se zapletajo v laži, zatekajo k političnim floskulam, napadajo državo in kaj ti jaz vem koga vse, ker enostavno ni možno razumeti kako podhranjeno z znanjem je naš malo podjetništvo in kako malo storimo, da bi ga izboljšali in mu omogočili razvoj.
Nekdanji podjetniki smo lahko le globoko razočarani nad stanjem duha v našem današnjem malem podjetništvu. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da namesto odličnih podjetnikov čas prinaša le pohlep po dobičku.
Ste tudi vi espejevc, mikro podjetnik, …?
Otroci potrebni pomoči, 30. marec 2025
Poznana sem po dobrih odnosi z majhnimi otroci in mladimi, od nekdaj so mi dragi, najbrž tudi zaradi težav, ki sem jih sama doživljala kot otrok. Večkrat kaj prispevam za otroške programe ali ustanove, tudi delež dohodnine gre za otroke. Ko sem prejela povabilo za botrstvo sem izbrala posredniške Ptičke brez gnezda in se preko njih seznanila z obveznostmi, ki bi jih težko zmogla čeprav niso povezane z denarjem. Botra sicer nisem, del mojih prihodkov pa še vedno odhaja otrokom v korist preko društev in preko že omenjenih Ptičkov.
Nedavno sem med objavami v pošti zasledila novi letak ene od fundacij, ki zbirajo prispevke za socialno ogrožene otroke. Večkrat dobim kakšno podobno vabilo ali obvestilo pa mi je to dalo misliti kaj je bolj prav ali to da se vključim ali pa da naredim skromen vpogled v to vrstne donacije in se potem odločim za ravnanje v prihodnje. Poskušam ugotoviti kdo vse zbira sedaj prispevke za materialne pomoči, zdravstvene oskrbe, izobraževanja ali duhovne podpore otrokom. Rdeči križ, Unicef, Fundacija za pomoč otrokom, Zveza prijateljev mladine in Zavod 365 so profesionalci. Sledijo društva za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, pomoč otrokom z avtoizmom, Downov sindron Slovenije, mnoge lokalne akcije, šole in nevladne organizacije, namensko zbiranje na primer za terapije, izlete in podobne namene ter dobrodelne akcije kot so koncerti in tekmovanja. Zelo aktivna je civilna družba in nevladne organizacije, ki delujejo na različnih področjih, kot so socialna pomoč, zdravje, izobraževanje, pravice otrok, in podpora ranljivim skupinam otrok. Zveza prijateljev mladine ima številne lokalne enote da zbirajo sredstva za pomoč otrokom v stiski, omogočajo počitniške in rekreacijske programe ter skrbijo za socialno vključevanje otrok iz revnih družin. Društvo za nenasilno komunikacijo se osredotoča na preventivo in izobraževanje, da bi zmanjšali nasilje v šolah in doma, ter zagotavlja podporo otrokom, ki so bili žrtve nasilja. Zbirajo sredstva za izvajanje delavnic in projektov za krepitev pozitivne komunikacije in medsebojnih odnosov med otroki in mladostniki. Društvo za pomoč otrokom in družinam "Kamen" deluje z namenom zagotavljanja pomoči otrokom, ki so v socialni stiski, bodisi zaradi revščine, bodisi zaradi drugih socialnih težav. Podpirajo otroke in družine z zagotavljanjem šolskih potrebščin, oblačil, hrane in drugih osnovnih potrebščin. Društvo Svetovanje in pomoč za otroke nudi svetovanje in terapevtsko podporo otrokom z duševnimi težavami. Varne hiša za otroke in mladostnike nudijo žrtvam nasilja, zlorabe ali drugih oblik izkoriščanja, začasno zaščito in pomoč. Kot do sedaj naštete pomoči otrokom nudijo tudi Fundacija "Pomoč otrokom", Fundacija Tretji šolski dan, Slovenska filantropija, Društvo za zaščito pravic otrok in mladostnikov, Mladinski svet Slovenije in še in še društev po celotni državi. Tudi Civilna družba v Sloveniji je zelo aktivna pri spodbujanju in organiziranju akcij, kjer se zbirajo sredstva za pomoč otrokom v stiski. To vključuje prostovoljne organizacije, društva, dobrodelne prireditve, zbiralne akcije ter posameznike, ki pogosto organizirajo dobrodelne dogodke in prireditve za podporo otrokom, razvilo pa se je tudi močno prostovoljstvo pot ga lahko občudujemo v Fundaciji Anite Ogulin.
Žal v informacijskem sistemu države ne zmorem ugotoviti koliko prispevkov se na leto zbere v vsej tej množični aktivnosti, zagotovo pa ne malo. Samo mesečni prispevek posameznega botra znaša 50 Eur, kolikšne so donacije posameznikov, podjetji, članarine, namensko zbiranje in podobno ne morem oceniti, lahko pa rečem, da družba in država na tem področju nima skupnih ciljev, niti potrebnega pregleda, da o nadzoru po uresničenem namenu niti ne govorim.
Kakšen pa je vaš prispevek za otroke v stiski?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
