Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Sodobne »bolezni«, 14. november 2024
Sorodnik Jože in stanovska kolegica Jana sta dve meni dragi osebi od mojih številnih znancev in prijateljev, ki danes praznujeta Svetovni dan sladkorne bolezni. Obeležje tega dneva je bilo ustanovljeno leta 1991 v Mednarodni federaciji za sladkorno bolezen in Svetovni zdravstveni organizaciji z namenom, da se javnost seznanja o pomenu preventivne, zgodnjega odkrivanja in nadzora nad to boleznijo. Datum je bil izbran v čast rojstnega dne Fredericka Bantinga, ki je skupaj z Charlesom Bestom odkril inzulin.
Diabetes je kronična bolezen, pri kateri je okvarjen metabolizem krvnega sladkorja. Hrana, ki jo zaužijemo, se v našem telesu razgradi na majhne strukture, ki so tako primerne za uporabo v celicah. Večina hrane se razgradi na proteine, maščobe in glukozo. Ko v našem krvnem obtoku naraste nivo krvnega sladkorja (glukoze), se sprosti inzulin, ki krvni sladkor odnese v celice. Pri sladkorni bolezni se glukoza ne porablja za energijo v celicah, ampak ostaja v krvnem obtoku () Kot pravijo strokovnjaki je diabetes najpogostejši razlog za amputacijo nog in za slepoto. Iz tega razloga se nenehno bojim za moja omenjena prijatelja, prizadevam si razumeti njuno razpoloženje in skrbno pazim, da jih v nobenem primeru ne užalim.
Jana je diabetes sprejela flegmatično in rutinsko. Ko se snideva za skupno kosilo, pogleda na malo okroglina na levi roki kjer ima nenehno pregled nad stanjem sladkorja v svoji krvi. Glede na to stanje se potem odloči, kaj si bo naročila za kosilo. Ko pride na obisk se pač ob svoji uri umakne v drug prostor in se oskrbi z dozo insulina. Njeno razpoloženje se ne spreminja, naprej klepetava, mirno tudi pove svoje občutke, slabo počutje in ve kako bo izboljšala stanje.
Jože je povsem nekaj drugega. Kako si medicinsko pomaga je njegova skrivnost, prav tako tehnični pripomočki in nihanje stanja sladkorja v krvi. Ne upam si spraševati po zadovoljivem občutku ali brskati po njegovih ukrepih. Imam pa občutek, da takrat, ko mu ne gre dobro iz kakršnega koli razloga, benti nad vsem, daje neprimerne ocene za določene osebne in družbene pojave in kar prepiral bi se. Nikoli še ni z ničemer nakazal, da je to njegovo občasno razpoloženje povezano s stanjem diabetesa, tudi ne, da je zaskrbljen. Torej ne morem in ne smem povezovati njegovega začasnega nerazpoloženja ali celo škodljivega natolcevanja s sladkorjem v njegovi krvi. Toda ne morem razumeti, da ob določeni problematiki, bi rekla, kar brezpogojno in avtoritarno, vztraja. Danes na primer je spet obsojal obiskovanje grobov na 1. novembra in z gnusom kritiziral krašenje grobov, namesto da bi ljudje pomagali in obiskovali drug drugega ko so živi, ko pa umrejo naj se jih pozabi. Najprej sem pomislila, da se ni strinjal z mojim blogom o 1. novembru, pa ni bilo to, ker je današnji izbruh povezal z ravnanjem druge osebe. Podobnih primerov v razgovorih z njim je vedno več kot da moj sorodnik hoče postati neke vrste sovražnik nas okoli sebe in to brez razloga. Lahko pa tudi, da se njegovo okolje tako močno spreminja, po Jožetovem mnenju v nepravo smer, da on v njem ne vidi nobenega smisla.
Ob vsem tem besedičenju kako zelo se poslabšuje sodobna družba, ljudje reagiramo z obupom, z »metanjem pušk v koruzo« namesto, da bi se spoprijeli s problemi in jih reševali, jih rešili! Morda ima Jože prav do tiste mere, ki še ni kič, hvalisanje, indolenca ali nekaj podobnega, pač pa je le izraz pozornosti v mejah, ki jo pojav zasluži.
Ocenjujete svoja dejanja za primerno skromna?
Svet v očeh Kitajske, 13. novembra 2024
Kitajske dežele so vseh sort, nekatere podobne našim, nekatere arabskim, pa gozdovi evropskim in tako naprej, lahko rečem, da se v njej združuje svet v malem. Ko sem jo obiskala, me je presenetilo skoraj vse kar sem videla in spoznala, najbolj pa skromnost in delavnost prebivalstva. O Kitajski še vedno preberem vse, daj prinašajo naši mediji in s čimer razpolagajo knjižnice, razveselila sem se odprtja predstavništva na Kitajskem tovarne v kateri sem nekoč delala, spremljam njihovo gospodarsko ekspanzijo in ne zaznam pri njih slabih namenov do drugih narodov in kultur kljub tibetanskemu in tajvanskemu proti kitajskemu gibanju. Kar kakšno leto sem porabila, da sem spoznala njihovo bogato in dolgo zgodovino, ki je verjetno edinstvena in zagotovo pa zelo poučna.
V moji stroki je Kitajska oblikovala leta 2013, razglasila pa leta 2017 izjemen projekt svojega razvoja in dala pobudo za končanje starih vzorcev, ki temeljijo na rivalstvu in diplomatskih igricah. Projek imenovan »Svilna pot« je Kitajska predstavila najodgovornejšim voditeljem držav na svetu ter Združenim narodom kot željo, da okrepi svojo vlogo v svetovne političnem in gospodarskem prostoru kjer ščitijo ZDA svoje interese. Svet mora ustvariti pogoje za promocijo prostega razvoja in spodbuditi gradnjo sistemov "poštene, razumne in transparentne svetovne trgovine in naložbenih pravil.« Kitajska se je zavezala za naložbe v državah skozi katere bo Svilna pot potekala v Aziji, Afriki, Evropi in Ameriki ne da bi se vmešavala v notranje zadeve držav. Naložbe v mrežo pristanišč, železnic, cest in industrijskih con bodo ustvarile nov model sodelovanj med državami brez igric med nasprotniki.
Projekt Kitajska uresničuje, uresničuje tudi nakupe v državah, ki z njo sodelujejo v načrtovanem obsegu, ne morejo pa se projektom in novimi vzorci sodelovanja sprijazniti v ZDA in nekaterih državah, ki so stoletja živele od svojih kolonij in pri njih še vedno črpajo njihovo rudno bogastvo. Zgleda, da je med njimi tudi naša EU. Ker je Amerika izvolila novega predsednika, ki strmi k ZDA kot največji in najmočnejši državi sveta, se zdaj svet sprašuje, kako bodo ZDA ravnale v prihodnje na geopolitičnem področju, bodo sprožile nove vojne, katere industrije bodo razvijali, kje bodo potekale dobavne verige, predvsem pa, kako dohitevati razvoj čistih tehnologij Kitajske če vemo, da so njene raziskovalne celinske in vodne baze raztresene po vsem svetu celo na Antarktiki, na Severnem tečaju in v Afriki. Računa je potrebno voditi tudi o razvoju samostojnega plačilnega sistema brez Swifta, državne rezerve brez dolarja, zeleni prehod in nove gospodarske skupnosti kot je BRICS za novo svetovno ekonomsko arhitekturo.
V iskanju nove svetovne ureditve glede na dejstvo, da svetovne institucije miru odmirajo, verjetno razmišlja tudi naša EU čeprav o tem ni pomembnejših informacij vsaj ne v meni dostopnih medijih. Naši dobro plačani evroposlanci se ukvarjajo v večji meri s problematiko svojih političnih strank čemur smo v nekdanjih časih rekli »problemi Peteršilčkove mame«. Upam, da se motim in da bodo kmalu nakazali odločitve, ki bodo našo EU uvrstile v tvorno sodelovanje za nastanek novih kakovostnih vzorcev sporazumevanja narodov in držav.
Menite, da svet potrebuje nov dogovor za ohranjanje miru?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
